HPV Vaccine (Human Papillomavirus Vaccine) - Samoan version HE2046

Reviewed
June 2019
This resource relates to the following topics:

Tuipuipui o le HPV (Tuipuipui o le Human Papillomavirus). Web-only information in Samoan about vaccination against human papillomavirus (HPV).

NOTE: Parents and guardians will also need Protect against most cancers caused by HPV, the full consent form (English only).

Download resource

Download PDF

Details

Reviewed
June 2019
Updated
December 2016
Format
Pamphlet A4
Type
PDF download
HE code
HE2046
Language
Samoan

The full resource:

Tuipuipui o le HPV

(Tuipuipui o le Human Papillomavirus)

O se tuipuipui e fesoasoani e puipuia ai mai kanesa e mafua mai siama o le HPV

Pepa Faatumu o le Maliega a le Matua

Faamolemole saini ma toe faafoi lenei pepa i le aoga.

Pepa Faatumu o le Maliega a le Matua mo le Tuipuipui o le HPV

Ua ofoina mo fanau aoga uma o le vasega tausaga 8, le faia fua i totonu o le aoga o le tui e puipuia ai mai aafiaga o ituaiga e iva o HPV lea e faapogai ai le tele o ituaiga eseese o kanesa i taimi mulimuli ane o le olaga.

Ua saunia i lenei pepa faamatalaga ina ia e silafia e faatatau i le vailaau puipui mo le HPV, ma tuu i ai lau faatagaga ina ia faia le tuipuipui o lou alo i le aoga.

O le ā le HPV?

O le HPV o se vairusi taatele e pipisi pe a matuā pipii le fepa‘ia‘i o pa‘u o tino o tagata. Pe a lē faia se tuipuipui, o le toatele o tagata o le a iai lava se taimi o o latou olaga e aafia ai i le siama o le HPV. O le tele o siama o le HPV e mafai ona toe pepē lava latou e aunoa ma le aliali mai o ni auga. Peitai e iai nisi siama o le HPV e lē mafai ona pepē faapena, ma afai e lē maua ma togafitia e mafai ona oo atu ai i le kanesa i le tele o ni tausaga mulimuli ane.

E iai nisi ituaiga o HPV e telē lava le avanoa e ono mafua ai le kanesa nai lo isi ituaiga, ma e iai foi ituaiga o HPV e mafua ai lafitoga. E fitu ituaiga HPV e ono mafua ai le kanesa ma ituaiga e lua o le HPV e mafua ai le tele o lafitoga ae mafai ona taofi le maua ai pe a fai le tuipuipui.

O kanesa e mafua mai le HPV

O kanesa e mafua mai le HPV e aafia uma ai alii ma tamaitai. E mafai e le HPV ona faapogai ai le kanesa i vaega eseese o le tino, aemaise lava i le vaega o loo iai le totogasa, faa‘ī poo le gutu. O le ituaiga sili ona taatele o le kanesa o le gutu o le faa‘autagata, poo le kanesa o le vaega pito i lalo o le toala fanau poo le vaega o le manava o le tina lea e taoto ai le pepe a o lei fanau mai. I tausaga taitasi i Niu Sila, e tusa ma le 160 tamaitai e maua ua aafia i le kanesa o le gutu o le faa‘autagata, ae tusa ma le 50 tamaitai e maliliu ai lava.

O le ā le vailaau puipui ma e faapefea ona aogā?

O le vailaau puipui o le HPV o loo ta‘ua o le Gardasil® 9. E puipuia mai ai i ituaiga e iva o HPV – e fitu e mafai ona maua ai i le kanesa ae lua e faapogaia ai lafitoga. O le aogā o le vailaau puipui (vaccine) e mafai ai e le tino ona faatupu ni polotini ole toto (antibodies) e mafai ona finau e teteeina le HPV. Afai o le tagata ua uma ona fai sona tuipuipui ae ua fesagai ma se tulaga e ono maua ai i le HPV, o le a finau la polotini (antibodies) na o loo i lona toto e tetee atu i le vairusi ma puipui mai ai o ia ina ne‘i aafia ai. E masani ona tele ni vaiaso talu ona fai le tuipuipui, faatoa amata ona malosi le puipuiga lea ua faatupu a‘e e tetee atu ai i le HPV.

E lē mafai e le vailaau puipui ona faapogaia ai aafiaga o le HPV poo le kanesa.

O le ā le telē o se lelei o loo aogā ai le vailaau puipui o le HPV?

E matuā aogā lava le vailaau puipui i le taofiofia o ni aafiaga mai ituaiga e iva o le HPV lea e mafua ai le tusa ma le 90 pasene o kanesa ia e faapogai mai le HPV. E faatalitalia le tatau ona umi se taimi e aogā ai le puipuiga mai le tui. I ni suesuega na fai, e toetoe lava o tagata uma na fai o latou tuipuipui na matuā puipuia i latou mai aafiaga o le HPV ma le ono mama‘i ai.

I le 11 tausaga ua mavae, sa matuā telē se faaitiitia o le aofaiga o le tupulaga talavou na aafia i le HPV ma mama‘i ai, i atunuu o loo latou faia le tuipuipui mo le HPV, e aofia ai ma Niu Sila.

Ina ia telē le aogā o lenei vailaau puipuia, e tatau lava ona fai muamua tuipuipui o tagata a o lei oo i le tulaga e ono aafia ai i le HPV, o lona uiga a o lei taitai ona amata ona faia ni feusuaiga.

E tatau lava foi i tagata ona faaatoa lelei le faiga o latou tuipuipui e pei ona faatonu atu ai e fua i o latou tausaga ua iai. E tatau ona faalaititi teisi ifo tuipuipui e fai mo le autalavou (e lua nai le tolu) e puipuia ai i latou auā e lelei ma faigofie le apoina e o latou tino o le vailaau puipui nai lo le tulaga e iai i tagata matutua.

O le vave fai o le tuipuipui o lau tama mo le puipuiga mai le HPV e mafai ona puipuia ai i latou mai aafiaga o ni ituaiga eseese o kanesa e ono maua ai

O le ā le saogalemu o le vailaau puipui?

E matuā lelei lava le talaaga tau saogalemu o le vailaau puipui o le HPV. Ua silia ma le 100 miliona vailaau puipui mo le HPV ua tuuina atu e fai ai tuipuipui i le 11 tausaga talu ai, ma o le faamaoniga sili e oo mai i aso nei o loo faaalia ai, e lē o iai se faatelega i ni aafiaga i se isi lava vailaau puipui mo tamaiti a o laiti. Pe a fia silasila i le lisi o ni aafiaga e ono maua ai, tagai i le vaega o aafiaga taatele.

Mo nisi faamatalaga i le tulaga saogalemu o le vailaau puipui, asiasi i le www.health.govt.nz/hpv, www.immune.org.nz pe tagai i le Faamatalaga o Vailaau a Lē o Faaaogāina ua faasalalauina i le www.medsafe.govt.nz/consumers/cmi/g/gardasil9.pdf

O i latou e vave fai o latou tuipuipui a o laiti tausaga, o le a malolosi foi o latou totoga ia e galulue e tetee atu i siama ma isi mea oona e ono faama‘ia ai le tino (immunity)

O ai e lē tatau ona faia ni o latou tuipuipui?

E toaitiiti lava ni tamaiti e lē tatau ona faia ni o latou tuipuipui. Afai sa matuā leaga ni aafiaga o lou alo i se vailaau puipui na tui ia te ia i se taimi ua tea, e tatau la ona e talanoa i le tou fomai, se fomai ua faapitoa lava i se gasegase, poo se tausi soifua, a o e lei sainia lenei pepa o le maliega.

E mafai lava ona fai pea se tuipuipui o tamaiti e aafia i le sela, e ilitata tino i nisi mea (allergy), pe o loo faatoa malosi mai se ma‘i e pei o se fulū masani.

Afai ua mae‘a ona fai tuipuipui o alo teine, poo le a manaomia pea la le faaauau ona faia o ni o latou siaki mo le kanesa o le gutu o le faa‘autagata pe a matutua?

Ioe. E manaomia pea ona fai le siaki masani mo le kanesa o le gutu o le faa‘autagata e tusa pe ua uma ona fai le tuipuipui mo le HPV. O le vailaau puipui e puipuia ai mai le tele o kanesa e mafua mai ituaiga eseese o HPV, lona uiga la e mafai lava ona aafia tagata i le kanesa e mafua mai se isi ituaiga o HPV e lē o aofia atu i le vailaau puipui. Mo nisi faamatalaga e uiga i le polokalame o loo fai ai siaki mo le kanesa o le gutu o le faa‘autagata, tagai i le upega tafailagi a le National Screening Unit, le www.nsu.govt.nz

E faapefea ona faaoo atu le vailaau puipui?

E faaaogā se tui e tui atu ai le vailaau puipui o le HPV i le vaega pito i luga o lou ogalima. O i latou ua 14 tausaga pe laiti ifo e manaomia ona tailua ni o latou tui e fai. O le tui lona lua e toe fai pe ā ma le 6 masina talu ona fai le tui muamua. O tagata matutua e manaomia ona taitolu o latou tui e fai.

Aafiaga taatele

E pei ona masani ai i soo se tuipuipui e fai, e ono tiga ma mūmū le lima o lou alo, pe fula foi le pito o lona lima lea sa tui. O nisi o āuga e ono tulai mai, e masani lava i totonu o le aso e tasi pe lua, e aofia ai:

  • tiga le ulu
  • fiva (lagona le vevela)
  • faafaufau (lagona le ma‘i)
  • tau pogisa mata, niniva (pei e tau taavilivili le ulu). E mafai ona taofia le tau pogisa o mata pe niniva pe a fai lelei se malu taeao poo se ‘aiga ole aoauli a o lei faia le tui
  • lē o lelei faalogona masani (lagona e lē o malosi, tiga solo vaega o le tino).

O le anaphylaxis o se āuga tuga pe a ilitata le tino i se mea, ma e mafai ona tupu i soo se vailaau puipui lava e tui i le tino. O se mea e seāseā tupu, o se faatatauga pe tusa ma le toatolu ni tagata e aafia ai mai le miliona o nisi na tui i ai se vailaau puipui, ma e masani ona aliali mai na āuga i totonu lava o nai minute talu ona fai se tuipuipui. Ua a‘oa‘oina ma faaaupegaina lelei tausi soifua mo le togafitia o nei aafiaga. O le a vaavaaia lelei mo le 20 minute e le tausi soifua, lou alo pe a uma ona faia tuipuipui taitasi. O le masani lava lea mo soo se tuipuipui e faia.

O le a avatu foi e le tausi soifua i lou alo ni fautuaga i le mea e fai pe a uma ona fai lona tuipuipui.

E iai nisi mea e mafai ona fai ai le tuipuipui e ese mai le fai i le aoga?

E tolu vaega o le tuipuipui e fai. O tuipuipui uma e fai i le pito i luga o le ogalima. E masani lava, e faatoa fai le tui lona lua ina ua mavae le lua masina talu ona uma le tui muamua, ae o le tui lona tolu e fai pe a mavae le fā masina talu ona uma le tui lona lua.

E iai nisi mea e mafai ona fai ai le tuipuipui e ese mai le fai i le aoga?

E mafai foi ona fai le tuipuipui o le HPV e fomai tausi a aiga ma nofoaga tutotonu a le soifua maloloina i lou vaipanoa. Afai e toe sui lou mafaufau i le pe tatau ona fai le tuipuipui o le HPV o lau tama i le aoga (a o le‘i faia pe ua uma foi ona fai nisi ona tuipuipui), faamolemole ia faafesootai sa‘o le tausi soifua lautele – o loo maua o latou faamaumauga mo fesootaiga i le itulau mulimuli o le vaega o faamatalaga o lenei pepa.

O le tolopo o le tuiina o le vailaau puipui i lau tama, o lona uiga e manaomia ona tele nisi ona tui e fai e puipuia ai, auā o tagata ua ta‘i 15 tausaga ma sili atu e manaomia ona taitolu o latou tui e fai.

O fea ou te maua ai nisi faamatalaga?

Faafesootai sa‘o le tausi soifua lautele pe afai o e manaomia nisi faamatalaga mo le faatumuina o lenei Pepa Faatumu o le Maliega a le Matua, poo e manaomia foi nei faamatalaga i se isi gagana.

Aotelega o Faamatalaga o Vailaau a Lē o Faaaogāina

  • Gardasil® 9 o se vailaau puipui e fesoasoani e taofia ai le ono maua i faama‘i nei mafua mai le HPV i ona ituaiga 6, 11, 16, 18, 31, 33, 45, 52 ma le 58: kanesa o le gutu o le faaautagata, vulvar, o le alatagata ma le kanesa o le pitopito (anal), āuga lē masani ai ma muai aliali mai a o lei matuā aafia i le kanesa i le gutu o le faa‘autagata, o le alatagata ma vaega uma i autafa o totogasa o alii ma tamaitai ma ni manu‘aga i le pitopito, o lafitoga e tutupu i autafa o le totogasā, siama o le HPV ma isi kanesa o le HPV.
  • O tui taitasi ta‘i 0.5 mL o loo iai le 30 micrograms (mcg) o le polotini HPV 6 L1, 40 mcg o le polotini HPV 11 L1, 60 mcg o le polotini HPV 16 L1, 40 mcg o le polotini HPV 18 L1, 20 mcg o le polotini HPV 31 L1, 20 mcg o le polotini HPV 33 L1, 20 mcg o le polotini HPV 45 L1, 20 mcg o le polotini HPV 52 L1, ma le 20 mcg o le polotini HPV 58 L1.
  • I tui taitasi ta‘i 0.5 mL o loo iai le vai auaumamā (sterile water) ma vaega ninii lava o le alamini, masima (sodium chloride), L-histidine, polysorbate 80, ma le sodium borate. O nei mea uma o loo tele foi ina faaaogā mo le gaosiga o isi vailaau ma tui.
  • E lē o iai i totonu o le tui ni mea sa umi o faasao (preservatives), ni antibiotics, poo soo se mea mai le tagata poo manu.
  • Ua gaosia le tui e faaaogā ai se mea faafefete (yeast) ma atonu o loo iai ni mea ninii e iloa ai le yeast (Saccharomyces).
  • E lē tatau ona faia se tuipuipui o lou alo pe afai e iai ni āuga e ilitata ai lona tino mai le tuipuipui o le Gardasil® 9 poo isi vailaau o loo faia ai.
  • E lē o mailoa le tulaga saogalemu o le tuipuipui o le Gardasil® 9 i se ma‘itaga. I faamaumauga ua faalauiloaina e lē o maua ai ni mea e ono atugalu ai i le saogalemu o fafine ma‘itaga o ē na faia ni o latou tuipuipui ma le lē iloa o loo ma‘itaga.
  • Afai o maua lou alo i se tasi o faafitauli nei, ia talanoa le tuipuipui ma le tausi soifua lautele, le tou fomai poo le tausi soifua a o lei faia se maliega mo tuipuipui: soo se faama‘i o le toto pe vaivai le vaega o lou tino lea e tetee atu i faama‘i (immune system), ona atonu o se ma‘i tuufaasolo a le aiga poo se aafiaga i le Human Immunodeficiency Virus (HIV).
  • O le isi itulau o loo lisi atu ai āuga taatele e aliali mai. E ono iai foi isi āuga ae seāseā ona aliali mai. O ni mea ogaoga na lipotia o loo lisi atoa atu i le Faamatalaga o Vailaau a Lē o Faaaogāina ma e maua pepa o na faamaumauga mai le upega tafailagi a le Medsafe.
  • A iai nisi suiga e lē masani ai lou alo poo ni āuga ogaoga ua aliali mai ina ua uma ona fai le tuipuipui o le Gardasil® 9, faafesootai vave lau fomai poo le vaega a le au tausi soifua lautele i lou vaipanoa. E tatau ia i latou o loo galulue i le soifua maloloina ona lipoti atu ni āuga e aliali mai pe a uma ona fai le tuipuipui, i le Centre for Adverse Reactions Monitoring (CARM). E mafai foi ona e lipotia sa‘o atu i ai i le upega tafai lagi a le CARM (www.otago.ac.nz/carm).

E maua foi isi faamatalaga atili mai le Medsafe: www.medsafe.govt.nz/consumers/cmi/g/gardasil9.pdf

Aiātatau a lē o faaaogāina

O le Code of Health and Disability Services Consumers‘ Rights e faaaogā mo auaunaga uma lava tau le soifua maloloina ma auaunaga mo ē e lē atoatoa le malosi i totonu o
Niu Sila. Mo nisi faamatalaga, asiasi i le www.hdc.org.nz pe vili le 0800 555 050.

Malupuipuia o Faamatalaga

E ono tuuina mai e aoga nisi o faamatalaga e pei o igoa o tamaiti, numera o potu aoga, aso fanau, tuatusi ma o latou tagatānuu. E tatau ona muai logoina oe e le aoga a o lei faamatuuina na faamatalaga. O nei faamatalaga, faatasi ma faamatalaga ua e tusia i lenei pepa o le maliega, e fua i ai le faatulagaina o lenei polokalame mo le tuipuipui.

O faamatalaga mai le pepa o le maliega ma auiliiliga mai tuipuipui taitasi e faia pe sa teena, o le a faamaumau uma i le faamaumauga e taofia e le komiti faafoe a le soifua maloloina a la outou itumalo (DHB), ma o nisi o na faamatalaga o le a tuuina atu i le lesitala ua ta‘ua o le National Immunisation Register.

O le National Immunisation Register o se faamaumauga mo le atunuu atoa, o loo iai i le Matagaluega a le Soifua Maloloina, lea o loo faamaumau uma ai tuipuipui o loo faia i tagata i totonu o Niu Sila. O nei faamatalaga o loo puipuiamalu e le Health Information Privacy Code. E na o i latou ua iai le faatagana i totonu o le soifua maloloina e mafai ona vaai, faaaogā, pe suia nisi o nei faamatalaga. Ae peitai, e mafai ona e tagai i faamatalaga o lau tama ma faasa‘o soo se faamaumauga; afai e te fia faia lena mea, ia faafesootai atu se tou tausi soifua lautele, se fomai poo se nofoaga tutotonu a le soifua maloloina.

O le a faaaogā e tausi soifua lautele nei faamatalaga:

  • e faafesootai ai le fomai a lou aiga poo se nofoaga tutotonu a le soifua maloloina, pe a moomia ona latou siaki poo ā tuipuipui o lou alo ua uma ona fai
  • pe afai o iai ni atugaluga tau le soifua maloloina o lou alo
  • e logoina ai le aoga pe na fai pe lei faia foi se tuipuipui o lou alo
  • e fesoasoani i le iloiloina lelei o lenei polokalame mo tuipuipui ma le fuafuaina o nisi polokalame i le lumanai, poo
  • e tuuina atu ai lou alo i le fomai a le tou aiga poo le tausi soifua mo le faia o lona tuipuipui pe afai e lei faia i le aoga.

O le a faaaogā e le National Screening Unit lenei faamatalaga e lagolago ai taumafaiga ina ia faaitiitia le kanesa.

O faamatalaga e lē o mataulia ai nisi e mafai ona faaaogā mo ni suesuega e fia faatino, pe ina ia fuafua ai nisi auaunaga fou.

Mo nisi faamatalaga i le faailoaina o le lisi a le aoga, malu puipuia o ou faamatalaga ma le faaaogāina o ni faamaumauga, tagai i taiala mo mea faapena a le komiti faafoe o le soifua maloloina i lou itumalo. A iai ni au fesili i le malu puipuia o ou faamaumauga, e mafai ona e imeli i le enquiries@privacy.org.nz pe faafesootai le Privacy Commissioner i le telefoni vilifua mo fesoasoani, le 0800 803 909.