Newborn Hearing Screening: Your Baby's Hearing Screen - Samoan version HE2475

Reviewed
June 2015
This resource relates to the following topics:

Pamphlet in Samoan explaining the benefits of newborn hearing screening and the procedure used.

Download resource

Download PDF

Details

Reviewed
June 2015
Updated
June 2015
Format
Pamphlet DLE
Type
PDF download
HE code
HE2475
Language
Samoan

The full resource:

Siakiina o o le Fa'alogo a Pepe Fou

Siaki fai fua o le soifua malōlōina o lau pepe

O pepe uma e siakiina i le taimi fa‘ato‘ā fananau mai ai mo le va‘aiga po‘o lelei mea uma. O nisi o siaki e fa‘atinoina mo le soifua malōlōina o lau pepe ua ta‘ua o le ‘screening‘

Siakiina o le fa‘alogo a pepe fou – aiseā e mana‘omia ai e la‘u pepe?

O le a ofoina atu se avanoa e siakiina ai le fa‘alogo a lau pepe e iloa ai pe o lelei lana fa‘alogo. O lenei siaki ua fa‘apitoa lea mo le fa‘ailoaina mai o ni vaega e ono o‘o i ai le leaga o le fa‘alogo. E lē mafai ona fa‘ailoina mai ai le feoloolo o le leaga o le fa‘alogo. Afai e le mafai e pepe ona fa‘alogo, o le a fa‘afaigatā ia i latou ona malamalama ma talanoa ma oe. Afai e iai se fa‘afitāuli i le fa‘alogo a lau pepe, o le vave ona maua o le a lelei lea mo le latou gagana, a‘oa‘oga ma le ola tuputupu a‘e.

O le ā le siaki o le fa‘alogo a pepe fou?

Photo showing baby having the newborn hearing screening with the ear cushion placed over their head. Baby is asleep.I le siakiina o le fa‘alogo a lau pepe, o le a tu‘u se aluga i luga o le taliga o lau pepe ma tātā ni leo kiliki mālū. O mea faigaluega fa‘apitoa o le a fa‘apipi‘i lea i le ulu o lau pepe, ma o le tali e aumai e tōtōga fa‘alogologo o le taliga o lau pepe o le a fa‘amaumauina lea e nei mea faigaluega fa‘apitoa. Ua ta‘ua lenei faiga o le tali e aumai fa‘aleo fa‘aotometi mai le vaega o le fai‘ai o lo‘o soso‘o ma le ivitū po‘o le siaki o le aABR.

 

O āfea po‘o fea o le a faia ai le siakiina o le fa‘alogo a lau pepe fou?

O siaki e masani lava ona faia ae lua te le‘i te‘a i tua ma lau pepe mai le falema‘i. Afai e le‘i ola lau pepe i le falema‘i, pe e le‘i siakiina fo‘i ae lua te le‘i te‘a i le fale, o le a ofoina atu le faia o nei siaki e lau foma‘i masani po‘o se falema‘i i le itū mo ma‘i e lē taofia i le falema‘i. E lelei lou alu vave ae le‘i o‘o i le taimi fa‘atulagaina mo le fafagaina ma le fa‘anofo fa‘alelei o lau pepe.

E tigā i la‘u pepe?

O le siakiina o le fa‘alogo a lau pepe fou e leai se tigā po‘o se mea e afāina ai lau pepe ma e mafai ona e iai i le taimi o le siaki. E faigofie toe sefe – o le tele o pepe e momoe i le taimi e fa‘atino ai. E tusa o le 15–20 minute le umi e fa‘atino ai le siaki ma e sili ona faia i le taimi a‘o filemu po‘o moe lau pepe.

O a mea e tutupu i le taimi e uma ai ona faia se siaki?

O le a fa‘ailoa atu ia te oe tali o nei siaki i le taimi e uma ai.

O ni isi o pepe e mana‘omia le toe faia o ni isi siaki ona o siaki sa faia muamua e le‘i lava se malosi o ni tali ma ni vaega na fa‘ailoa mai e le taliga e tasi po‘o taliga uma e lua. E ono tupu lenei tulaga ona:

  • e le‘i to‘a ma filemū si au pepe
  • sa tele le leoleoā i totonu o le potu siaki
  • sa iai ni vai i totonu o le taliga ogātotonu o lau pepe
  • e ono iai se a‘afiaga i le fa‘alogo a lau pepe.

Afai e tupu lenei mea i le fa‘alogo a lau pepe, o le a ofoina atu le toe faia o se siaki, i se taimi ae lua te le‘i te‘a i tua ma le falema‘i, po‘o se taimi fa‘atulagaina i le falema‘i i le itu o ma‘i tausāvali.

Ae fa‘apefea pe afai e le o manino se tali i le taimi ua uma ona toe faia se isi siaki?

E le fa‘apea ua leaga le fa‘alogo a lau pepe. O le a tu‘uina atu oe e va‘aia se foma‘i fa‘alogo fa‘apitoa, o le a ia faia ni isi siaki ma fautuaina oe i se isi gaoioiga e tatau ona fai.

O au aiā tatau

O au aiā tatau ua puipuia lea i lalo o le tulafono o Health and Disability Services Consumers‘ Rights. Mo nisi fa‘amatalaga silasila i le upega o feso‘ota‘iga  http://www.hdc.org.nz/

O le tūlāfono o le Health Information Privacy Code ua puipuia ai fa‘amatalaga e patino ia te oe lava ma ua iai lau aiā tatau e mafai ai ona e maua ia fa‘amatalaga ma fa‘asa‘o ni mea o sese. Mo nisi fa‘amatalaga silasila i le upega o feso‘ota‘iga  http://www.privacy.org.nz/

O ā fa‘amatalaga e aoina ma fa‘apefea lona fa‘aaogāina?

O le isi vaega o lenei siaki, o fa‘amatalaga e mana‘omia e le polokalame e uiga ia te oe ma lau pepe ua aoina lea e le falema‘i a lou pitonu‘u ma le Matāgāluega a le Soifua Malōlōina.

O fa‘amatalaga e aoina e aofia ai igoa, aso fanau o le pepe, fa‘amatalaga mo feso‘ota‘iga, tagatānu‘u, igoa o lau foma‘i ma isi tagata tautua, fa‘amatalaga o siaki o le fa‘alogo ma i‘uga. Ua fa‘aaogaina e:

  • siaki ai ua uma ona ofoina le siaki o le fa‘alogo mo pepe
  • avatu ai i‘uga o siaki i le foma‘i fa‘ale‘āiga ma isi tagata tautua mo failele ma le soifua malōlōina
  • va‘ava‘aia, su‘esu‘e ma sāunia ripoti o le polokalame siaki.

O nei fa‘amatalaga ua fa‘amauina lea i le polokalame fa‘akomepiuta mo le atunu‘u atoa ma e ono mafai ona fetufaa‘i ma isi polokalame o fa‘amatalaga o le soifua malōlōina o tamaiti fa‘apea le Well Child Tamariki Ora Services e aofia ai ma le siaki ua ta'ua o le B4 School Check.

Afai ua maua ane ua a‘afia le fa‘alogo a lau pepe, o le a tufa atu loa lenei fa‘amatalaga i le Matāgāluega o A‘oga ina ia mautinoa ai le latou ofōina atu ia te oe ma lau tama o auaunaga mo le puipuiga. O nei fa‘amatalaga o lo‘o tufa atu fo‘i i le Deafness Notification Database.

E leai ni ripoti fa‘asalalau o le a fa‘ailoa ai oe po‘o lau pepe i so‘o se auala.

Mo ni isi fa‘amatalaga

Afai e iai ni isi au fesili fa‘amolemole e fa‘ailoa i le ta‘ita‘i o tautua mo failele po‘o le tagata na faia le siaki o le fa‘alogo.

Mo ni isi fa‘amatalaga i fa‘amaumauga fa‘akomepiuta e fetufaa‘i o le a maua lea i le http://ithealthboard.health.nz/our-programmes.

O siaki a le Well Child Tamariki Ora ua aofia ai fesili mo mātua e uiga i le aga‘i i luma o le fa‘alogo, tautala ma le gagana a le latou pepe. Afai e iai ni ou pōpōlega e uiga i le fa‘alogo ma le tali mai a lau tama, fa‘amolemole e talanoa i foma‘i a le Well Child, faiā‘oga o le a‘oga amata po‘o lau foma‘i masani.

O Matāgāluega a le Soifua Malōlōina ma A‘oga ua latou mātāuina ma va‘ava‘aia le polokalame o le Universal Newborn Hearing Screening and Early Intervention Programme. Na fa‘avaeina lenei polokalame e fa‘amautū ai fa‘ai‘uga lelei mo pepe e leaga le fa‘alogo fa‘apea o latou ‘āiga.

Mo nisi fa‘amatalaga e uiga i le siakiina o le fa‘alogo a pepe fou, silasila i le upega o feso‘ota‘iga a le National Screening Unit: http://www.nsu.govt.nz/