Year 7 Immunisation for Tetanus, Diphtheria and Whooping Cough (Pertussis) (BOOSTRIX™ Vaccine) - Sāmoan version
Tuipuipui mo le vasega 7
O le Boostrix o se tuipuipui e faamalosia ai puipuiga o lou alo mai le aafia i le ‘ona, lipi ma le tale vivini
Pepa faatumu a le aoga mo le maliega
O fanau aoga uma lava i le vasega 7 ua ofoina i ai le faia i le aoga e aunoa ma se totogi, o se tuipuipui e puipuia ai i latou mai faama‘i o le ‘ona, lipi ma le tale vivini. O lenei tuipuipui e ta‘ua foi o le Boostrix, o le tuipuipui mo le ‘au 11 tausaga le matutua, ma le Tdap.
O faamatalaga o loo i itulau o sosoo mai, o le a mafai ai ona fai sau filifiliga pe tatau ona fai se tuipuipui o lou alo i le aoga.
Faamolemole faitau maeaea faamatalaga o mulimuli mai ma talanoa faatasi i ai ma lou alo. Afai ua mautu se lua faaiuga, ona saini lea o le vaega o le pepa lea e mafai ona sasae ese, ma faafoi i le aoga.
Saini faamolemole ma faafoi i le aoga.
O ā ma‘i?
‘Ona (tetanus)
O le ‘ona o se ma‘i e mafai ona sao i totonu o le tino e mafua mai se vaega o le tino ua lavea pe ma‘osia. E mafua ai ona maló faafuasei uaua o le tino ma migi. E ono aafia ai foi maso o le vaega o loo mānava ai.
Lipi (diphtheria)
O le lipi e aafia ai le faa‘ī, ma faigata ai ona mānava ma folo ni mea. E ono aafia ai foi uaua, maso, le fatu ma le pa‘u o le tino.
Tale vivini (pertussis)
O lenei ma‘i e faatama‘ia ai mea pei ni faaga‘au lea e mānava ai (breathing tubes). O tamaiti ua aafia e oo ina faasuati ma faigata ona mánava a o fetalei.
O le ā le tui ma aisea e fai ai?
O fanau aoga i le vasega 7 (10 i le 12 tausaga le matutua), ua ofoina i ai le faia e AUNOA MA SE TOTOGI, o se tui e puipuia ai mai faama‘i o le ‘ona, lipi ma le tale vivini. O lenei tui e ta‘u o le Boostrix.
I Niu Sila, o loo faia tui o pepe (pe a atoa lo latou ono vaiaso, tolu ma le lima masina le matutua) ma tamaiti laiti (fa tausaga le matutua) ina ia puipuia mai le ‘ona, lipi ma le tale vivini. A o faasolo ina matutua tamaiti, e oo ina uma atu le aogá o lenei tuipuipui, o le ala lena o le moomia o le tui lenei mo fanau i le vasega 7, e puipuia ai mai na faama‘i e tolu.
E faapefea ona aogā le tui?
E mafai e le tui ona faapogaia le vaega o le tino lea e teteeina faama‘i (immune system), e fafau a‘e ana lava puipuiga mai na faama‘i e tolu.
O le ā se telē o le aogā o le tui?
Pe a uma ona fai lenei tui, e silia ma le 97 pasene o tagata e puipuia ai mai le ‘ona ma le lipi, ae tusa pe ā ma le 84 pasene e puipuia ai mai le tale vivini.
Pe ā ma le 20 tausaga le umi e faatalitalia e tatau ona oo i ai le puipuiga a le tui, mai le ‘ona ma le lipi. Mo le tale vivini e tatau ona oo atu i le 10 tausaga o puipuia ai. Peitai e ono mafai lava ona amata ona fāi ifo le malosi o le puipuiga pe a uma le 5 tausaga.
E faapefea ona faia le tui?
E tasi le tui e fai i le pito i luga o le ogalima.
O le ā e tupu pe a uma ona fai le tui?
O āuga e ono iai
E pei lava o tuipuipui uma, atonu o le a tiga le lima o lou alo, e mūmū, ma fula le vaega lea sa tui. O áuga masani nei e mafai ona tasi pe sili atu foi ni aso e aliali mai ai.
E to‘a 2 mai le to‘a 100 tagata e fai o latou tui, o le a ono oo i ai ni āuga e sili atu ona tigaina.
Isi āuga e ono aliali mai:
- ua mūmū, fula, se patu malö, tiga, solouli pe mageso autafa o le mea na tui, pe pata le tino
- e fiva (lagona le vevela)
- ua lē oso se fia‘ai, e faafaufau (lagona ma‘i), faasuati
- e lē o lelei faalogona masani (lagona e lē o malosi, tiga solo vaega o le tino).
E seāseā iai ni āuga tigaina
E seāseā iai ni āuga tigaina pe a fai le tuipuipui. E itiiti lava ni tulaga, na faapogaia ai e le tui se faaletonu i uaua o le lima lea na tui (brachial plexus neuropathy).
O aafiaga matuia ua iloa, o ni mea ua matuā ilitata ai le tino (ua ta‘ua o le anaphylaxis) ae seāseā tutupu, i totonu lava o ni nai minute talu na uma ona fai le tui. Ua a‘oa‘oina ma faaaupegaina lelei ma mafai e tausi soifua ona togafitia nei aafiaga.
O le a vaavaaia lelei mo le 20 minute e le tausi soifua lou alo pe a uma ona faia le tuipuipui. O le masani lava lea mo soo se tuipuipui e faia. O le a tuu atu foi e le tausi soifua i lou alo se pepa faatumu o loo faamauina ai poo fea (ogalima agavale poo le ogalima taumatau) a o anafea foi sa fai ai le tui.
Faia o fesili ma lipotia atugaluga
Afai o iai ni ou popolega i le soifua maloloina o lou alo ina ua uma ona fai lona tuipuipui, faafesootai le fomai a lou aiga poo le tausi soifua.
E tāua le lipotia i le fomai a lou aiga poo se tausi soifua, o soo se aafiaga ese e lei faatalitalia ina ua uma ona fai le tuipuipui. Afai e te lē o mautinoa poo se āuga e mafua mai le tui, talanoa atu i le fomai a lou aiga poo se tausi soifua.
E tatau ia i latou o loo galulue i le vaega a le soifua maloloina ona lipoti atu ni āuga e aliali mai pe a uma ona fai le tuipuipui, i le vaega tutotonu o loo tulimataia āuga ogaoga e aliali mai (Centre for Adverse Reactions Monitoring – CARM). E mafai foi ona e imeli atu le lipoti i le CARM i le carmnz@otago.ac.nz pe faaaogā le upega o fesootaiga a le CARM: http://www.otago.ac.nz/carm e faatumu ai lau lipoti.
Mo nisi faamataga i le tui, tagai i le itulau pito i tua mo le Aotelega o Faamatalaga o Vailaau a Lē o Faaaogāina, pe vili le vaega faufautua mo tuipuipui (Immunisation Advisory Centre – IMAC) i le 0800 IMMUNE (0800 466 863).
O fea ou te maua ai nisi faamatalaga?
- Talanoa i le tausi soifua lautele poo lau oe lava fomai tausi poo le tausi soifua e tausia patino oe
- Asiasi i le www.health.govt.nz/immunisation mo se ata video ma nisi faamatalaga e uiga i le tuipuipui
- Telefoni e vilifua a le IMAC i le 0800 IMMUNE (0800 466 863) pe asiasi i le www.immune.org.nz
Faafesootai sa‘o le tausi soifua pe afai o e manaomia nisi faamatalaga mo le faatumuina o lenei pepa o le maliega i le aoga, poo e manaomia foi nei faamatalaga i se isi gagana.
Aotelega o Faamatalaga o Vailaau a Lē o Faaaogāina
O le Boostrix o se tui ua faaaogā e puipuia ai mai aafiaga o le ‘ona, lipi ma le tale vivini. O le tui o le Boostrix e ta‘u foi i nisi taimi i le faa-Peretania o le Tdap (tetanus/diphtheria/acellular pertussis).
O mea o loo iai i le tuipuipui, o ni mea faasuavaia (non-infectious substances) e maua mai le siama (bacteria) o le ‘ona ma le lipi, ma polotini ua faamamā e maua mai le siama o le tale vivini (pertussis). E lē mafai e lenei vailaau ona faapogaia ai se tasi o nei ma‘i.
O tui taitasi ta‘i 0.5 ml o le Boostrix, o loo iai le 2.5Lf unite o le diphtheria toxoid, 5Lf unite o le tetanus toxoid, ma le pertussis antigens: 8 micrograms (mcg) o le pertussis toxoid, 8 mcg o le filamentous haemagglutinin ma le 2.5 mcg o le pertactin.
O tui tasitasi ta‘i 0.5 ml, ua iai foi ni nai aofaiga itiiti o le aluminium (o le aluminium hydroxide ma le aluminium phosphate), 2-phenoxyethanol, sodium chloride ma le vai. O nei mea uma o loo tele foi ina faaaogā mo le gaosiga o isi fualaau, vailaau ma tui.
E lē tatau ona tuiina i lou alo lenei tui pe afai e ilitata lona tino i lea tui (Boostrix) poo soo se vailaau o loo gaosi ai (ingredients).
E lē tatau ona faia le tuipuipui Boostrix o lou alo pe afai:
- sa iai ni ona faafitauli i le fai ma lē fetafea‘i lelei le toto poo ni faafitauli i uaua o le tino talu mai se isi ona tui na fai muamua e puipuia ai mai le lipi ma/poo le ‘ona
- e iai se siama o loo tigaina ai i le taimi nei ma maualuga ai lona fiva
- loo aafia lona fai‘ai i se ma‘i na alia‘e i totonu o le fitu aso talu ona fai lona tuipuipui talu ai, lea na fai mo le tale vivini
- loo iai se faaletonu i le fegasoloaiga o uaua o le tino ma e lē o iloga ona tulaga lelei mai.
O āuga masani e ono aofia ai se aafiaga i autafa o le vaega o lona lima lea na tui, e pei o le tiga, e mūmū, e fula pe solouli, ma lē sologa lelei le faalogona (fiva, faafaufau ma tiga).
O isi aafiaga ogaoga, e pei o ni āuga i mea e ilitata i ai le tino, ae seāseā lava tupu. O nei aafiaga ogaoga o loo lisi atu i le Consumer Medicine Information and Datasheet, e maua mai le upega o fesootaiga a le Medsafe: www.medsafe.govt.nz
Afai e iai ni āuga e lē masani ai pe tigaina foi e ono aliali mai pe a uma ona fai le tuipuipui, ona vave faafesootai lea o le fomai a lou aiga poo se vaega a le soifua maloloina.
Afai o loo aafia lou alo i soo se tasi o aafiaga nei, faamolemole ia e talanoa atu i le fomai a lou aiga e uiga i le tuipuipui, pe talanoa foi i se tausi soifua, a o lei faia sau maliega:
- e fai ma piliki mai le palapala
- ua faaletonu le vaega o le tino e teena faama‘i (e pei o le aafia o lou alo i le siama o le HIV)
- se ma‘i ua afaina ai le fai‘ai poo se ma‘i o le vaega o le taula‘iga o uaua o le tino, e pei o le ma‘imaliu pe ma‘ilili (tetete ona ua malosi le fiva)
- e ilitata le tino i soo se fualaau poo isi mea e pei o vali, meaai, ma mea e umi ona faasao (preservatives)
- sa tigaina muamua i ni āuga na iai ina ua uma ona fai se isi tuipuipui mo le ‘ona, lipi ma/poo le tale vivini
- loo ia inuina nisi fualaau/vailaau poo fai nisi ona tui
- e lei faia lava sona tuipuipui mo le ‘ona, lipi, poo le tale vivini, pe e lei mae‘a lelei ona fai tuipuipui mo le ‘ona ma le lipi.
O le Boostrix o se tui e faato‘ā fai pe a maua le faatagaga mai se fomai. E iai o latou aogā iai foi lamatiaga. Talanoa i le fomai a lou aiga poo le tausi soifua, e iloa ai aogā ma lamatiaga o lenei tui.
E maua uma faamatalaga mo le faaaogāina mai le Medsafe: www.medsafe.govt.nz
Au aiā tatau
O le Code of Health and Disability Services Consumers’ Rights e aogā i tagata uma o loo faaaogāina se auaunaga tau le soifua maloloina ma auaunaga mo ē e lē atoatoa le malosi i totonu o Niu Sila. Mo nisi faamatalaga, asiasi i le www.hdc.org.nz pe vili le 0800 555 050.
Malupuipuia o Faamatalaga
E ono tuuina mai e aoga nisi o faamatalaga e pei o igoa o tamaiti, numera o potu aoga, aso fanau, tuatusi ma o latou tagatānuu. E tatau ona muai logoina oe e le aoga a o lei faamatuuina na faamatalaga. O nei faamatalaga, faatasi ma faamatalaga ua e tusia i lenei pepa o le maliega, e fua i ai le faatulagaina o lenei polokalame mo le tuipuipui.
O faamatalaga mai le pepa o le maliega ma auiliiliga mai tuipuipui taitasi e faia pe sa teena, o le a faamaumau uma i le faamaumauga o togafitiga o le gasegase (patient management system) lea e taofia e le komiti faafoe a le soifua maloloina a la outou itumalo, ma o nisi o na faamatalaga o le a tuuina atu i le lesitala ua ta’ua o le National Immunisation Register.
O faamaumauga o togafitiga o le gasegase e faaaogā e komiti faafoe a le soifua maloloina faaitumalo e faamaumau ai faamatalaga tau le soifua maloloina. O le National Immunisation Register o se faamaumauga mo le atunuu atoa, o loo faia e le Matagaluega a le Soifua Maloloina. O loo faamaumau ai tuipuipui uma o loo faia i fanauiti ma tagata uma i Niu Sila, i ni polokalame faapitoa mo tuipuipui.
O faamatalaga i le pepa faatumu o le maliega, i faamaumauga o togafitiga o le gasegase ma le National Immunisation Register, ua puipuia malu i le Health Information Privacy Code. E na o i latou ua iai le faatagana i totonu o le soifua maloloina e mafai ona vaai, faaaogā, pe suia nisi o nei faamatalaga. Peitai e mafai e oe ona e tagai i ai i faamatalaga mo lou alo ma faasa‘o nisi o faamatalaga. A e manao e fai lena mea, e tatau ona faafesootai lau tausi soifua, le fomai poo se nofoaga a le soifua maloloina.
O le a faaaogā e tausi soifua faamatalaga i le pepa o le maliega, le faamaumauga o togafitiga o le gasegase ma le National Immunisation Register:
- e faafesootai ai le fomai a lou aiga poo se nofoaga a le soifua maloloina, pe a moomia ona latou siaki poo ā tuipuipui o lou alo ua uma ona fai
- pe afai o iai ni atugaluga tau le soifua maloloina o lou alo
- e logoina ai le aoga pe na fai pe lei faia foi se tuipuipui o lou alo
- e fesoasoani i le iloiloina lelei o lenei polokalame mo tuipuipui ma le fuafuaina o nisi polokalame i le lumanai, poo
- le tuuina atu ai o lou alo i le fomai a le tou aiga poo le tausi soifua mo le faia o lona tuipuipui pe afai e lei faia i le aoga.
O faamatalaga e lē o mataulia ai nisi e mafai ona faaaogā mo ni suesuega e fia faatino, pe ina ia fuafua ai nisi auaunaga fou.
Mo nisi faamatalaga i le faailoaina o le lisi a le aoga, malu puipuia o ou faamatalaga ma le faaaogāina o ni faamaumauga, tagai i taiala mo mea faapena a le komiti faafoe o le soifua maloloina i lou itumalo. A iai ni au fesili i le malu puipuia o ou faamaumauga, e mafai ona e imeli i le enquiries@privacy.org.nz pe faafesootai le Privacy Commissioner i le telefoni vilifua mo fesoasoani, le 0800 803 909.